Otroški ležalniki

Otroški ležalniki imajo več podobnih lastnosti kakor jih imajo otroški gugalniki. Otroški ležalniki spada med otroško opremo in je po mnenju staršev nujno potreben za normalen razvoj otroka. Uporabljamo ga nekje do šestega meseca otrokove starosti, torej do časa, ko se otrok prične plaziti, ko otrok prične aktivno sedeti in uporabljati svoje motorične spretnosti. Najpogosteje uporabljeni so torej v otrokovih prvih mesecih življenja, ko skrbijo predvsem, da je otrok udobno nameščen v ležalniku in da lahko prijetno zaspi.

Otroci po prihodu iz porodnišnice veliko časa spijo in ležijo. Ležanje je v tem primeru dokaj aktivno, saj nekateri gugalniki vsebujejo tudi ograla, glasbo in se premikajo s čimer lahko otroka uspavajo. A žal vselej ni tako. Premikanje nekaterih ležalnikov je bolj podobno delovanju robota in otrok kaj hitro ugotovi, da tovrstno gibanje ni naravno ter ležalnika ne želi uporablajti. K sreči je mogoče gibanje izključiti in tako lahko samo upate, da ga bo otrok tokrat sprejel in da bo z veseljem ležal vanj.

Ležalnik za dojenčka imajo to prednost, da so mehko obloženi in otroku nudijo maksimalno varnost, lahko bi rekli, da se otrok v njih počuti, kakor da bi ležal v prijetnem materinem zavetju, tako lahko brez težav malo zadremajo ali si odpočijejo, starši pa lahko v tem času karkoli postorijo. Prednost ležalnika je tudi ta, da ga lahko vzamete s seboj karkoli delate, pomembno je samo, da ga položite na ravno podlago in da lahko otrok lepo leži ter počiva.

Ležalnik za dojenčka nudi, da je otrok pripet z varnostnimi pasovi tako da je resnično maksimalno poskrbljeno za njihovo varnost. Veliko staršev pohvali prednosti ležalnika, saj s tem otroka ne navadijo, da bi bil ves čas v njihovem naročju. Res je, da v kolikor otroka nosimo v nosilki, je otrok več v naši bližini in nas čuti, a kaj ko se otrok navadi na našo bližino in ga bomo v prihodnjih mesecih, ko bo otrok postajal vse težji, le s težavo navadili ali prepričali, da se ne bi več nosil in da bi nekaj časa preživel tudi brez naše osebne bližine.

Pestovanje ima namreč tako prednosti kakor slabosti. Vsekakor je super, da je otrok po rojstvu veliko v neposredni bližini svoje matere na katero je bil navajen vseh devet mesecev, ko ga je ta nosila v trebuhu, a kaj ko ima tudi mati obveznosti in mora kaj postoriti in vsega preprosto ni mogoče z otrokom v naročju. Najtežje pa je, ko otrok prične odraščati in postaja vse težji. Naloga otroških gugalnikov pa je ravno ta, da lahko otrok nekaj časa preživi sam, brez materinega objema in dotika in se tako sprosti, počiva, mati pa opravlja svoje dolžnosti. Otrok jo ima vselej v svojem vidnem polju, je pa res, da otroci takoj po rojstvu zelo slabo vidijo, medtem ko so njihova čustila že zelo dobro razvita. Morda je to tudi eden izmed razlogov, zakaj neki dojenčki ves čas želijo, da je mati v njihovi neposredni bližini. Očetje pa so tistih, ki jih otrok v teh mesecih šele spoznava.

Otroški ležalniki so super, a najpomembneje, da otroka navadimo nanj.